Kvaliteta in specifikacije tehničnih LED panelov

V zadnjih nekaj letih so LED paneli postali ena najpogosteje uporabljenih oblik razsvetljave v pisarnah. Zaradi tihega delovanja, manjše porabe in takojšnjega zagona so skoraj popolnoma nadomestili klasična rasterska svetila s plinskimi sijalkami T8. Na tržišču najdete ogromno različnih modelov LED panelov, razlike med njimi so velike. Že samo v naši ponudbi lahko naprimer med LED paneli najdete več kakovostnih razredov in sicer LED panel ECO, ki je nižjega cenovnega razreda, ter LED panel PLUS, ki je višjega cenovnega razreda. Razlike so prikazane v spodnji tabeli:

*Letni strošek je izračunan teoretično, ob predpostavki, da LED paneli gorijo 8 ur na dan, 365 dni na leto. Število LED panelov, uporabljeno v izračunu, je določeno s formulo: 55000lm / izkoristek LED panela. V izračunu je upoštevana cena električne energije 0,07€/kWh.

Podrobno razlago vseh tehničnih podatkov, ki so napisana pri LED svetilih lahko najdete spodaj.

Stopnja bleščanja (UGR = Unified Glare Rating)

Stopnja bleščanja nam pove, koliko blešči svetilka človeškemu očesu. V praksi je ta vrednost povsem relativna, saj je odvisna od pogojev okolja.

Primer: če v prižgani LED panel pogledamo v trdi temi nam blešči bistveno bolj kot, če bi v isti LED panel pogledali podnevi.

Bleščanje lahko zmanjšamo z uporabo mlečne leče, vendar s tem LED panel izgubi na svetilnosti. Zato imajo LED paneli najvišje kvalitete mikroprizmatično lečo, ki obenem zmanjša bleščanje in hkrati ne izgublja svetilnosti. V naši ponudbi ima takšno razred PLUS.

Mlečna leča - zaduši svetilnost za približno 10%, na tržišču jo najdemo najpogosteje. Vgrajena je v LED panel ECO.

Mikroprizmatična leča - je redkejša in dražja. Na daleč jo lahko prepoznamo po mrežasti strukturi. Vgrajena je v LED panel PLUS.

Okvirno lahko rečemo, da je občutek pri gledanju v LED panel, ki ima naslednje stopnje bleščanja takšen*:
0 – 10 ... Ne zaznamo bleščanja
10 – 16 ... Bleščanje je opazno
16 – 22 ... Direktno lahko gledamo dlje časa
22 – 28 ... V LED panel lahko direktno gledamo vendar ni prijetno
> 28 ... Direktno ne moremo pogledati, saj je bleščanje premočno
*pri zdravem očesu, občutki se lahko razlikujejo od osebe do osebe, preizkušanje UGRja brez naprav zaradi možnosti poškodbe očesa odsvetujemo

Stopnja odstopanja barvne svetlobe (SDCM = Standard Deviation Colour Matching)

Stopnja odstopanja barvne svetlobe (SDCM) je podatek, ki ga proizvajalci LED panelov uporabljajo za oznako maksimalnega možnega odstopnja barve svetlobe pri enakem modelu LED diode. Pove nam, kakšna je največja dovoljena razlika v barvi svetlobe pri istem modelu LED panela. Pri svetilih merimo barvo svetlobe v stopinjah kelvina (K).

Pri LED diodah vrednost SDCM v praksi označujemo s koraki od 1x do 7x, pri čemer ti koraki pomenijo naslednja odstopanja v barvi svetlobe:
- 1x +/-30K ... Razlika ni vidna
- 2x +/-60K ... Razlika ni vidna
- 4x +/- 140x ... Razlika ni vidna povprečnemu uporabniku
- 7x +/- 250K ... Razlika je vidna
Pri proizvodnji LED razsvetljave se med posameznimi serijami istih LED panelov pojavljajo odstopanja v barvi svetlobe.

Primer: LED panel s SDCM 7x proizveden meseca novembra, ima lahko barvno temperaturo 4158K. Ta isti model LED panela proizveden meseca januarja pa ima lahko barvno temperature 3920K. Čeprav gre za isti model istega proizvajalca, ki se v obeh primerih označi z barvno oznako 4000K, je na pogled vseeno vidna razlika v barvi svetlobe. Takšna odstopanja so v proizvodnji LED razsvetljave normalna. Po mednarodnem standardu ANSI lahko proizvajalec z isto oznako barve svetlobe označi vsa svetila, ki imajo največji SDCM 7x.

Razlikam v barvi svetlobe se tako lahko izognemo samo z nakupom LED panelov, ki imajo manjši SDCM.

Svetilnost in izkoristek

Svetilnost LED svetil merimo z mersko enoto lumen (lm). To je moč svetlobe, ki jo oddaja celotna svetilka in je odvisna od kvalitete LED diod, vgrajenih v LED svetilko. Pri izdelavi LED razsvetljave se uporabljajo LED diode različne kakovosti. Rezultat je cenejša oziroma dražja LED svetilka, ki ima ob enaki porabi slabšo oziroma boljšo svetilnost.

Slabost LED diod nižjega kakovostnega razreda se kaže v izkoristku LED svetilke. Ta pove, koliko svetlobe svetilka proizvede iz enega WATTA porabljene električne energije. Manjša kot je poraba električne energije, nižji so stroški elektrike. Z razsvetljavo boljše kvalitete zaradi boljšega izkoristka prihranimo več, kar pomeni, da je nakup dražje svetilke lahko na dolgi rok cenejši kot nakup cenejše.

Napajalnik

V več kot 80% primerov je za odpoved LED panelov glavni krivec napajalnik. Naloga napajalnika je, da napetost v električnem omrežju zmanjša na napetost, primerno za napajanje LED diod. Tako kot velja pri vseh drugih LED izdelkih, velja tudi pri napajalniku, da uporaba cenejših (in posledično nižje kvalitetnejših) sestavnih delov v napajalniku bistveno vpliva na samo delovanje in življenjsko dobo LED panela. Razsvetljava v poslovnih prostorih je na dnevni ravni prižgana bistveno dlje časa, kot razsvetljava v gospodinjstvih. Zato je pred nakupom dobro preveriti tudi tehnične podatke napajalnika.

Slika desno: napajalnik, ki je priložen LED panelu PLUS, proizvajalca Philips.

Izkoristek napajalnika (PF = Power factor)

Je razmerje med celotno močjo napajalnika in dejansko proizvedeno močjo, ki jo lahko porabi LED dioda. Preprosto povedano, izkoristek napajalnika (PF) nam pove, kakšno izgubo elektrike proizvaja napajalnik pri pretvarjanju napetosti. Ta učinkovitost napajalnika je napisana kot vrednost od 0.5 do 1, pri čemer velja, da je 1 idealna vrednost (napajalnik pri tej vrednosti deluje popolnoma brez izgub).

Primer: napajalnik, ki napaja 10W LED diodo in ima PF 1 bo porabil 10W električne energije. Če isto LED diodo napajamo z napajalnikom PF 0.5 bo ta napajalnik porabil 20W električne energije. To pa seveda bistveno vpliva na strošek uporabe LED panela, ki je v drugem primeru dvakrat večji kot v prvem.

Barvni indeks (CRI = Color rendering index)

Barvni indeks (CRI) nam pove, kako izrazito človeško oko zaznava barve, ki jih LED panel osvetljuje. Pri LED razsvetljavi z višjim barvnim indeksom se oči manj naprezajo, zato je predvsem v pisarnah, kjer preživimo večji del dneva, priporočljiva uporaba LED razsvetljave, ki ima višjo vrednost CRI. CRI je označen s številko od 0 do 100, pri čemer je 100 idealna vrednost in je enaka naravni svetlobi sonca. Svetilke z varčnimi fluorescentnimi žarnicami (na primer RASTER svetilke) imajo to vrednost okoli 50-60, zato je proctor, ki je osvetljen z njimi bolj bled. LED paneli nižjega cenovnega razreda imajo to vrednost okoli 70, LED paneli višjega cenovnega razreda pa celo nad 80.

Življenjska doba

Pri vseh svetilih z LED diodami je v celotni življenjski dobi prisotno upadanje svetilnosti. Zato se v LED industriji uporabljata dva standarda določanja življenjske dobe. To sta standard L70 in standard L80. Pri teh standardih je življenjska doba ocenjena v urah delovanja LED svetilke pri temperaturi okolja 25C. Standard L70 pomeni, da mora LED svetilka po pretečenem obdobju imeti najmanj 70% prvotne svetilnosti. Pri standardu L80 pa mora biti ta svetilnost vsaj 80%.

Testiranje se izvaja tako, da proizvajalec meri svetilnost LED svetila minimalno 6000 ur. Pri tem vsakih 1000 ur izmeri svetilnost, po zaključenem testiranju pa vrednost celotne življenjske dobe oceni s formulo, določeno v standardu. V praksi se pri LED panelih pogosto pojavlja problem, da življenjska doba napajalnika ne dosega življenjske dobe LED diod. Napajalnik lahko odpove ali začne delovati nepravilno, kar ima za posledico odpoved LED diod. Zato je dobro pred nakupom preveriti kvaliteto napajalnika in garancijsko dobo, ki jo proizvajalec oziroma prodajalec nudi na svetilko vključno z napajalnikom in ne samo na LED diode.